Dihanje je nekaj najbolj enostavnega na tem svetu. Dihamo vsak dan, 24 ur na dan, brez da bi morali zavestno razmišljati, da moramo vdihniti ali izdihniti.
Zakaj se torej toliko pogovarjamo o dihanju?
Ker način, kako dihamo, vpliva na naš respiratorni, kardiovaskularni, nevrološki, prebavni in mišično-skeletni sistem. Vpliva na to, kako spimo, na naš spomin, energijo, koncentracijo, kaj čutimo, mislimo in kakšne odločitve sprejemamo.
Ko postanemo pozorni na to, kako dihamo, lahko naše dihanje tudi spreminjamo. In s tem spreminjamo tudi naše energijo, misli, čustva, odločitve.
Pranayama
Prana je življenjska energija. Je vse, kar dajemo vase, hrana, pijača, zrak, misli, ideje, prepričanja.
Yama pomeni nadzor.
Pranayama je torej nadzor nad prano, nad vsem, kar sprejemamo vase. Je nadzor nad tem, kako dihamo (v povezavi tudi največkra slišimo o pranayami), kakšno hrano in pijačo uživamo, s kakšnimi ljudmi se družimo, kakšne misli mislimo.
Pranayama kot dihalna tehnika je torej nadzor nad našim dihom.
Dih je življenje. In je most med umom in telesom. Dihanje je edina funkcija avtonomnega živčnega sistema, ki jo lahko zavestno (do določene mere) nadzorujemo.
Manj je več
To zagotovo drži pri dihanju. V Joga sutrah zasledimo napotek, da je treba dihalni ritem čimbolj upočasniti.
Zakaj?
Naš način dihanja vpliva na vsebnost kisika (O2) in ogljikovega dioksida (CO2) v našem telesu. Običajno mislimo, da bomo s tem, če dihamo več, povečali količino O2 v telesu. Vendar temu ni tako, saj s tem zmanjšamo količino CO2 v telesu, razmerje obeh plinov pa je v našem telesu natančno določeno, saj je ključno pri izmenjavi plinov v naših celicah. S tem na kratki rok ni nič narobe. Je pa treba, če dihamo preveč, potem dihati manj, da O2 in CO2 spet uravnamo.
Večina se nas niti ne zaveda, da zaradi različnih življenjskih okoliščin (stres, anksioznost, nošenje pretesnih oblačil, suh zrak zaradi kurjave ali klimatskih naprav) nezavedno začnemo dihati hitreje in bolj plitko, s tem pa nezavedno vplivamo na svoje zdravje.
Da ne bomo preveč zabluzili v vode biokemije, naj za tukaj ostane za nas pomembno le to, da s tem, ko naše dihanje upočasnimo, bomo v telesu dvignili nivo CO2, kar bo dobro za naše zdravje (večina ljudi dandanes namreč diha preveč).
Če opazuješ zdaj svoj dih, kakšen se ti zdi? Hiter in plitek ali dolg in upočasnjen?
Jogijske dihalne tehnike
Dihanje je tako posebno, ker v nas poteka na nezavedni ravni, vendar ga lahko vseeno zavesto spreminjamo. Je edini del avtonomnega živčnega sistema na katerega lahko vplivamo s svojo voljo.
Obstajajo različne dihalne tehnike – pranayame, ki imajo na nas različne učinke. Nekatere nas umirjajo, nekatere prebujajo in napolnijo z energijo.
Preprosto povedano, če podaljšujemo vdihe, nas bo takšno dihanje prebudilo, če podaljšamo izdihe, pa se umirimo.
Z nadzorom nad dihanjem umirjamo um in morda ustvarimo izhodišče za meditacijo.
Ali dihaš preveč?
Z dihalnim testom spodaj si lahko izmerite vašo kapaciteto dihanja – dihalni fitnes.*
Naredite ga tako, da najprej eno minutno dihate normalno, potem pa po izdihu dih zadržite in si štopate sekunde, kako dolgo lahko držite dih.
Raven CO2 v pljučih je povezana z vašo sposobnostjo zadrževanja diha po normalnem izdihu. Študije so pokzale, da krajši kot je čas zadrževanja diha, težje dihate na splošno.
Seveda se bodo rezultati razlikovali, glede na to, kdaj v dnevu in po kakšni aktivnosti test izvedete. Tako da brez panike 😉
Rezultati:
👉40-60sekund: zdrav vzorec dihanja in odlična telesna kondicija
👉20-40sekund: rahlo oslabljeno dihanje in zmerna telesna kondiciija (večina ljudi spada v to kategorijo)
👉10-20sekund: znatno oslabljeno dihanje in slaba telesna kondicija (možno vzroki so slaba prehrana, prekomerna telesna teža, čezmerni stres, čezmerno uživanje alkohola in drugi)
👉pod 10 sekund: resno oslabljeno dihanje, zelo slaba telesna kondicija, kronične zdravstvene težave
*test je povzet po joga učitelju Simonu Borg-Olivierju
Imaš vprašanja? Piši mi in z veseljem ti odgovorim.
