Še vedno dvomiš, katera zvrst joge je prava zate? Potem nadaljuj z branjem, saj ti bom v nadaljevanju predstavila osnovne značinosti nekaterih najbolj popularnih zvrsti joge.
HATHA JOGA
V filozofiji joge je hatha joga prvotno veljala kot priprava na prakso duhovne joge (radža joga), saj naj bi nadzor nad fizičnim telesom pomagal pri razvoju nadzora nad umom in duhom.
Z vadbo hatha joge posameznik poskuša uravnotežiti um in telo (dve polarnosti, saj besedica “hatha” izvira iz sanskrtskih besed za sonce – ha in luno – tha).
Hatha joga je postala na zahodu priljubljena kot fizična aktivnost, zato nanjo najpogosteje pomislimo, ko na zahodu govorimo o jogi. Če se boste udeležili ure hatha joge, bo ta po vsej verjetnosti vključevala mešanico asan (telesnih poz), pranajame (dihalnih vaj) in meditacije oziroma sproščanja. Običajno bo tempo počasnejši, zato je hatha joga primerna tudi za začetnike.
IYENGAR JOGA
Za Iyengar jogo je značilna natančna anatomska poravnava položajev ter uporaba pripomočkov v položajih, kot so kvadri, trakovi, bolsterji, stoli.
Njen ustanovitevlj, Bellur Krishnamachar Sundararaja Iyengar, oziroma krajše B.K.S. Iyengar, je bil namreč v mladosti šibkega zdravja. Ker se je joge učil pri Tirumalaiu Krishmanacharyu, ki je bil znan po svoji strogosti, je položaje vadil tudi po 10 ur na dan, da je zadostil zahtevam svojega učitelja. Kasneje je razvil svoj sistem joge, saj jo je želel približati vsem, ne glede na njihove fizične in mentalne zmogljivosti.
Primerna je za vse, ki si želite bolj tradicionalne prakse. Kljub temu, da med prakso ne boste skakali iz položaja v položaj, je praksa telesno zahtevna, saj se položaji zadržujejo dalj časa, vendar se boste po njej počutili pretočni, gibki in sproščeni. Zaradi prilagoditve položajev vsakemu posamezniku je primerna tudi za tiste, ki imajo kakšne poškodbe oziroma so zelo nefleksibilni.
ASHTANGA VINYASA JOGA
Ashtanga vinyasa joga je dinamična praksa, kjer se izvaja točno določeno zaporedje položajev, te se povezuje s krajšo sekvenco specifičnih gibov, imenovanih vinyasa, vključuje pa tudi poseben način dihanja, imenovan ujjayi, uporabo bandh (mišičnih zapor) in drishtija (pogleda v točno določeno točko).
Ta stil joge se je razvil v 20. stoletju. Za “očeta” Ashtange veljata T. Krishnamacharya in K. Pattabhi Jois. V tridesetih letih 20. stoletja je Krishnamacharya začel dečke iz vojaške kaste poučevati jogo. Vaje so bile usmerjene v pridobivanje moči in dinamike. Krishmanacharyev učenec, Pattabhi Jois, pa je kasneje razvil sistem vinyase, povezave diha z gibanjem, in je v šestdesetih letih 20. stoletja pričel učiti jogo “zahodnjake”.
Ashtanga vinyasa pozna 6 nivojev prakse, znotraj vsakega nivoja je sekvenca položajev točno predpisana. Posebnost Ashtange je tudi ta, da se za vstop in izstop v položaj (asano) izvede vnaprej točno določeno število gibov, sam položaj pa se zadrži 5 dihov.
Praksa je zelo energetska in v telesu ustvari toploto, ki izboljša prekrvavitev, omili bolečine v sklepih, iz telesa odnaša strupe in krepi telo.
Tudi ta praksa je primerna za vse, ki si želite bolj tradicionalne prakse. Z njo gradimo lastno disciplino, vsakodnevna praksa s ponovitvami istih asan pa nam pomaga opazovati stanje našega telesa in uma. S tem gradimo samoopazovanje in neobsojajoč odnos. Z opazovanjem in kontrolo diha pa opazujemo in kontroliramo tudi um.
FLOW/VINYASA JOGA
Flow in vinyasa joga sta modernejši različici prej omenjena Ashtanga vinyasa joge, ki sta se razvili iz le-te.
Učitelju v nasprotju z tradicionalno Ashtango nudita več fleksibilnosti pri sestavi ure, saj se ni treba držati vnaprej določene sekvence položajev. Tako so ure flow oziroma vinyasa joge dinamične, iz položaja v položaj se prehaja tekoče, daljših zadrževanj položajev ni. Lahko so tudi obarvane tematsko (čakre, deli telesa) in lahko vključujejo glasbo (kar tradicionalni jogijski stili načeloma ne).
Prav zaradi neskončnih možnosti pri sestavi ure je ta stil joge verjetno najbolj raznolik in odvisen predvsem od učitelja, ki uro sestavlja.
HOT/VROČA JOGA
Hot ali vroča joga je, kot že ime pove, joga, ki se izvaja v vročem, ogrevanem prostoru. Prostor je ogret na 35-37 stopinj in ima 50-60% vlažnost. Med prakso izločamo večje količine potu, kar na nas deluje očiščevalno in zdravilno.
Tudi vroča joga, tako kot Ashtanga vinyasa joga, pozna točno določeno sekvenco položajev, ki se vsakič ponavljajo v istem zaporedju. Asane se zadržujejo od 3 do pet dihov. Praksa se začne in konča z dihalno tehniko.
Praksa vroče joge krepi in obnavlja telo, pomaga preprečevati in zdraviti kronične bolezni ter zmanjšuje stres.
YIN JOGA
Yin joga je novejša zvrst joge, ki obnavlja in ohranja naravno gibljivost sklepov in pomaga, da zastala energija steče po telesu.
Gre za počasno prakso, ki omogoča globoko sprostitev. Položaji se zadržujejo dalj časa, od tri do pet minut, kar omogoča, da se mišice, kite in vezivna tkiva raztegnejo in sprostijo. Tudi tukaj se uporabljajo pripomočki (kocke, blazine, bolsterji), da so položaji čimbolj udobni in varni za vsakega posameznika.
Yin joga je počasna in meditativna praksa, zato se tekom nje umirimo, si ponovno napolnimo baterije in se uglasimo s samim sabo. Še posebej primerna je za vse tiste, ki imate natrpane urnike in nimate časa za umiritev.
Tako, upam, da sem vsaj malo razjasnila razlike med različnimi stili joge. To seveda ni zaključen seznam vseh joga stilov (teh je 35, pa še kakšen bi se našel, saj nastajajo vedno novi). Opisala sem le tiste, ki sem jih tudi sama osebno preizkusila in nekaj časa prakticirala. Tudi sami opisi in klasifikacija razlik zato izhajajo iz moje osebne izkušnje.
Če dilema pri izbiri najbolj primerne joga prakse ostaja ali če imaš še kakšno specifično vprašanje, mi piši in poskušala bom odgovoriti.
Vse dobro,
Tjaša
