Moji najljubši položaji v jogi so ravnotežni položaji. Kjerkoli sem, prav iščem kakšno skalo, steber, karkoli, da lahko naredim drevo ali bojevnika 3. Ravnotežje mi res nikoli ni delalo težav.
Vendar na svojih joga urah opažam, da imajo praktikanti velikokrat največje izzive ravno z ravnotežnimi položaji.
V tem prispevku sem zato zbrala štiri nasvete, kako lahko izboljšate svoje ravnotežje.
1 Trdni temelji
Vsaka zradba mora imeti trdne temelje. To velja tudi za naše joga položaje. Stabilnost bo prišla iz trdnih temeljev. Pri ravnotežnih položajih, kot so drevo, bojevnik 3, orel, luna, so to naša stopala. Ker smo navajeni večino dneva preživeti v različnih vrstah obuval, težje resnično začutimo naša stopala in jih nadzorujemo.
Prvi korak k uspešnemu držanju ravnotežnih položajev je zato izboljšanje senzoričnega zavedanja v naših stopalih. Čimveč hodite bosi, zaznavajte, kako položite stopalo na tla, naučite se, kako razširiti prste na stopalih, dvigniti lok stopala, kako prenašati težo na različne dele stopala (prsti, peta). To vam bo prineslo več ravnotežja tako na joga blazini, kot v življenju nasploh.
2 Aktivacija mišic
Pri ravnotežnih položajih je pomembna aktivacija manjših in globjih mišice od teh, ki jih uporabljamo vsakodnevno. To so predvsem globoke mišice trupa (transverse abdominis, multifidi, iliopsoas, quadratus lumborum) in mišice v medenici (predvsem gluteus medius, mišica, ki leži na zunanji strani boka, in je najpomembnejša v položajih, kjer stojimo na eni nogi)
3 Pogled
Najpomembnejši pri držanju ravnotežja je pogled (poskusite stati na eni nogi in zapreti oči, veliko težje bo obdržati ravnotežje kot z odprtimi očmi). Vid je naše glavno sredstvo za ohranjanje stabilnosti v odnosu do okolice (poleg dotika in povratnih informacij senzorjev v našem notranjem ušesu).
Izberite si točko in nepremično glejte v njo. V položaju drevesa ali orla je to lahko točka na steni ali na tleh pred nami. V položaju lune naj bo ta točka naša stopala.
4 Dih
Hatha yoga pradipika pravi: Ko dih tava, je tudi um nestabilen. Toda ko se dih umiri, bo tudi um miren … zato se je treba naučiti nadzorovati dih. (2.2)
Običajno se bo zgodilo, da bomo v želji, da bi ohranili ravnotežje, zadržali dih. Učinke bo ravno nasproten. To bo v telesu ustvarilo togost, zaradi česar bomo ravnotežje izgubili, ne pridobili. V ravnotežnih položajih naj bo zato dih lahkoten, nežen, in enakomeren.
Ravnotežje je znak vitalnosti. S starostjo začne ravnotežje slabeti, saj začnejo slabeti mišice, ki jih uporabljamo za ohranjanje ravnotežja, težave pa velikokrat še poslabša slabljenje vida. Vendar se lahko vsi, ne glede na starost ali izkušnje v jogi, naučimo boljšega ravnotežja in ga tudi ohranjamo.
Začnemo tako, da upoštevamo zgornje štiri nasvete. Ustvarimo torej trdne temelje (stopala!), se povežemo z našimi globokimi stabilizacijskimi mišicam ter umirimo pogled in dih. Na začetku izbiramo položaje, ki nam omogočajo, da ostanemo v njih dovolj dolgo, da se lahko opazujemo.
Ko enkrat osvojimo osnove, se lahko začnemo igrati s premikanjem pogleda ali celo zapremo oči, ter preizkušamo tako stabilnost v statičnih položajih kot med tranzicijami med položaji.
Ne pozabite, vaja dela mojstra.
Maham,
Tjaša
