Z jogo sem se srečala po naključju. Nanjo me je peljal takratni partner. Takrat se mi je vse skupaj zdelo brezveze in izgledalo je kot, da sem prišla v neko sekto. Na prvi uri sem bila zelo skeptična, vaje so se mi zdele po eni strani dolgočasne, po drugi strani pa mi je bilo blazno naporno sedeti na tleh vzravnano in na koncu mirno ležati pri končnem sproščanju.

Vztrajala sem in sčasoma opazila, da mi pomaga. Imela sem namreč bolečine v hrbtu, ramenih, vratu, ki so z redno jutranjo 20 minutno prakso izginile. In tako od nje že več kot 15 let jemljem, kar mi trenutno v nekem življenjskem obdobju odgovarja, pa naj bo to postavljanje na glavo kot izziv, fizično raztezanje kot kljubovanje sedečemu načinu življenja ali pa le dihalne tehnike in meditacijo za umiritev misli.

Leta 2018 sem v Luksemburgu prvič poskusila Ashtanga Vinyasa jogo in se vanjo zaljubila. Prepričala me je s svojo repeticijo asan in skrbno zasnovanim sistemom napredovanja skozi položaje in sekvence. 

Skozi redno prakso sem v njej dobila vse tisto, kar sem prej iskala v drugih stilih, pa niti nisem vedela, da lahko to skozi jogo dobim. Ashtanga mi daje orodje za samo-prakso doma in za spremljanje lastnega napredka tako v joga praksi kot v življenju. Na fizičnem nivoju ravno s prakso tega stila joge vidim največji napredek v izvedbi asan ter mehčanju telesa in diha, tak napredek pa opažam tudi pri svojih praktikantih. 

Hkrati mi Ashtanga vinyasa joga ponuja nenehen izziv ter možnost za rast in napredek, tako fizično kot mentalno, njen filozofski okvir pa omogoča potopitev v raziskovanje globin sebe ter ponuja odgovor na vprašanje “kdo sem jaz”. 

Svoje znanje Ashtanga vinyasa joge redno poglabljam na delavnicah v tujini. Izobraževala sem se pri Davidu Swensonu, Manju Joisu, Adamu Keenu in Bianci Oliviero.